Marsikdo se pohvali, da nima več prebavnih težav, odkar ne uživa ocvrtega ali pečenega mesa. Temu so se lahko odrekli, tudi zaradi norih krav, ne morejo pa opustiti kajenja. Niso redki, ki mislijo, da jim lahko medicina ali naravno zdravilstvo pomaga popraviti zdravje, ki ga povzroča kajenje. Ivan je vsakemu odločno povedal, da takega zdravila ni. Tisti, ki se zdravo hranijo, še vedno pa kadijo, pijejo kavo, se premalo gibljejo in stresno živijo, so izločili samo en faktor, ki jim kvari zdravje. Premalo se zavedajo tega, da se našteti vzroki za bolezni med seboj množijo in ne samo seštevajo. Naše telo lahko primerjamo z najboljšim strojem, ki ga je človek sposoben narediti. Brezhibno bo deloval le, če v njem ne bo nobenega motilca. Človeško telo se je skozi razvoj moralo marsičemu prilagoditi in je sposobno ublažiti tisto, kar počno posamezni motilci. Če pa jih je preveč, telo tega več ne zmore.

Ivan ni nikoli obsojal tistih, ki so ga prosili za pomoč, čeprav je že iz njihovih obrazov ugotovil, s čim si kvarijo zdravje. Odločno jim je povedal, kaj morajo storiti, da ne bodo več potrebovali ne zdravnika in ne zeliščarja. Vedel je tudi, da se ni lahko odvaditi od kajenja, še posebno zato, ker tudi zdravniki, nekateri zdravilci in ugledni ljudje kadijo. Ko se je pogovarjal s kadilci, je pogosto slišal zgodbe o tem, da je nekdo umrl za rakom na pljučih, čeprav ni kadil. Kdo drug pa je pripovedoval o osemdesetletniku, ki je kadil od mladih nog, pa je umrl naravne smrti. Ivan je tudi sam poznal takšne primere, vendar pa je dejstvo, da kadilci, ki se tolažijo s takimi primeri, prezrejo dokaze, da je od 100 umrlih za rakom na pljučih 95 kadilcev. Res je tudi pet takih, ki morda niso kadili, so pa morda bili pasivni kadilci. Tudi za očake, ki so dočakali visoko starost, čeprav so kadili, bi bilo dobro vedeti, kako je bilo pri njih z drugimi faktorji, ki so jih ohranili pri zdravju. Ob njihovem rojstvu je namreč vsak tretji dojenček umrl, odrasli so le najbolj odporni in zdravi.

Pravijo, da imamo dober protikadilski zakon. Vemo pa, da zakone le redko kdo prebere, še manj pa je takih, ki bi se po njih ravnali. Ivan je bil mnenja, da bi morali vsi kaj storiti, da bi kajenje postalo nekaj nevrednega, nekaj, kar bi drugi obsojali. Tako kot policisti ugotavljajo alkohol pri voznikih, bi lahko zdravniki izmerili zakajenost izdihanega zraka pri bolnikih. In prva zapoved bi lahko bila: prenehaj kaditi, ali pa boš sam plačeval zdravljenje! Sklicevati se na demokracijo in osebne svoboščine, češ da lahko vsak počne, kar hoče, velja samo do trenutka, dokler kadilci ne posežejo v pravice nekadilcev. Če bi kdo izpustil pline (prdnil) pred drugimi, bi mu to zamerili in ga imeli za nevzgojenega. Pa vendar so ti plini manj škodljivi od tistih, ki nam jih pod nos pošilja kadilec, pa ga vseeno ne obsojamo.

Poleg volje, ki jo morajo kadilci zbrati, da bi prenehali s kajenjem, jim je treba tudi pomagati. V Ameriki so že iznašli tabletko, ki ji rečejo ZYBAN in so jo že preizkusili pri velikem številu strastnih kadilcev. Ena tretjina je trajno opustila kajenje, seveda predvsem tisti, ki so imeli zadosti volje. Zanimivo je to, da je skoraj pri petini tistih, ki so bili na preizkušnji, pomagala tableta, čeprav je bila lažna (placebo efekt), pa ti ljudje za to niso vedeli. Tudi Ivan je pomagal mnogim strastnim kadilcem, da so se rešili te nadloge. Ni imel nobenih tablet, pripravil pa je čaj iz zelenih ovsenih bilk, ki naj bi pomagal pri abstinenčni krizi. Čaj je uspešen tudi takrat, ko se pri odvajenemu kadilcu pojavi želja po kakem nadomestku, običajno so to sladkarije in predobra hrana. Poleg tega ovseni čaj vsebuje številne učinkovine, ki krepijo zdravje.

Ivan je vedno poudarjal, da moramo storiti čim več za zdravje, da bomo srečno in dolgo živeli in na koncu spokojno umrli.

Zeliščarstvo Maršič