Ivan je vedno poudarjal, da prazniki niso nikakršna izjema in da moramo tudi takrat misliti na zdravje.

Danes je ne glede na krizo stanje v družinah tako, da je marsikje meso po večkrat dnevno na krožniku, za malico pa še v sendviču. Sladic ne manjka in gospodinje si belijo glave, s čim naj postrežejo za kako slovesnost, da bi bilo boljše kakor za druge dneve. Veliko jih misli, da mora biti za praznike še več vrst mesa, ki bo kuharsko na vse možne načine obdelano, v potici naj bo še več orehov, sladkorja in masla, samo da bo vabljivo za oči in se od slasti topilo že na jeziku.

V želodec zmečemo vse, kar vidimo in praviloma od vsake dobrote vsaj nekaj, čeprav nam želodec že poka od sitosti. Po prazničnem kosilu bi se morali počutiti žareče od zdravja, pa komaj zmoremo pot do kavča. Če bi naš želodec lahko govoril, bi nam tako zabrusil: "Kaj za vraga si me nabasal z vsemi temi različnimi jedmi? Kar meša se mi! Omagujem in namesto, da bi si tudi sam privoščil malo oddiha, moram potegniti večino krvi iz telesa, da bom zmogel opraviti prebavo. Ne čudi se, če boš ostal brez energije in volje, če se ti bo spahovalo, ter zvijalo in kot kamen še nekaj dni tiščalo v meni."

Kaj pa ljudje pričakujemo od praznikov? V domačem krogu ali v družbi prijateljev bi se radi sprostili, pozabili na vsakdanje skrbi, se veselili, bili polni smeha in radosti. Da pa bi to lahko bili, se moramo dobro počutiti, biti moramo zdravi.

Kaj pa je slabega v orehovi potici, saj orehi so vendar del zdrave hrane? Vedeti je treba, da je v njih skoraj polovico rastlinske maščobe. Zmes za potico pa "oplemenitimo" še z belim sladkorjem, jajci, margarino, mlekom in spečemo na visoki vročini s testom iz bele moke. Poleg vsega naštetega, kar ne spada med zdrava živila, so žal tudi orehi postali nekaj slabega.

Zeliščarstvo Maršič