Tajči @ 2005-01-17 12:08:40

Gospod Maršič! Zdravnik mi je svetoval, da naj bi shujšala za nekaj kg in tako razbremenila sklepe na nogah, ki me čisto bolijo. Kolegica s katero delava v pisarni mi je svetovala, da naj jem hrano z veliko beljakov (razne vrste mesa) in manj jedi iz žitaric in krompirja. Mama, ki je z vami govorila po telefonu, pa mi je povedala, da ste ji svetovali čimmanj beljakovinske hrane (mesa) in več jedi iz polnovrednih žit. Sprašujem vas, zakaj mislite, da beljakovinska hrana ni zdrava in jo tudi ne priporočate za hujšanje. Tajči iz okolice Ljubljane.

Ivan Maršič @ 2005-01-25 12:51:00

Za življenje potrebujemo beljakovine, oglikove hidrate in maščobo. Vse to pa dobimo v zdravi in raznovrstni rastlinski hrani ter sadju. Nobene potrebe ni, da bi uživali pretežno beljakovinsko hrano. Ta moti presnovo in preveč obremenjuje vse organe, ki sodelujejo pri presnovi. Ker je beljakovin preveč, jih telo spreminja v oglikove hitrate in maščobo ni nalaga v podkožje. Za primer vzemimo konje ali slone, ki dobijo vsa potrebna hranila iz rastlin. Mislim, da je presežek beljakovin vzrok za nastanek raka, za katerega so beljakovine zidaki za rast tumorjev. Za hujšanje svetujem, da jeste predvsem rastlinsko hrano, razen krompirja. Hrana naj bo namenjena potrebem telesa in prav nič razvajenim okuševalnim brbončicami, ki so na jeziku in si želijo: mesno, masno, sladko in slano hrano. Posklusite . Vem, da boste uspeli.

OutThere @ 2005-09-05 23:15:44

Ta modrost z manj beljakovinami in neokusno hrano je iz trte zvita: Beljakovine so v velikih količinah potrebne poirtnikom in fizično aktivnim ljudem, še posebej ljudem, ki se ukvarjajo z anaerobnimi športi in dvigovanjem uteži ali bremen... Ostali pa lahko z visoko beljakovinskimi dietami precej uspešneje in hitreje dosežejo željeno težo, kot z visoko hidratnimi. Hrana, ki jo jeste mora biti okusna, biti je mora veliko, jesti jo je potrebno vsaj 6x na dan in ob tem veliko popiti in se gibati ter se ukvarjati s športom. Za povprečnega aktivnega človeka bi moral biti dnevni kalorični vnos sestavljen iz 20% maščob, 30% beljakovin in 50% ogljikovih hidratov. Maščobe bi morale biti čimboj rastlinskega izvora, beljakovine čimbolj živalskega, ogljikovi hidrati pa čimbolj kompleksni z veliko vlakninami.