Maruša @ 2008-08-25 16:56:30

Spoštovani g. Maršič, nekoč sem videla na vašem internetu zapisano: jesti naj bo pravica in ne dolžnost. Če gremo med ljudi hitro ugotovimo, da je večina predebelih. Nekateri si napačno razlagajo vašo misel, da pomeni pravica do jedi nekaj, kar vsekemu omogoča, da vedno kaj zaužije. Jaz to razumem tako, da pravica pomeni, da jemo, kadar smo resnično lačni. Ni pa dolžnost jesti,kadar smo siti, ali pa nam ni do jedi. Preprosto: ne smejo nas siliti k jedi, če tega nočemo. Pri nas imamo vedno namizi krožnik z domačimi piškoti, sladko sadje in gazirano pijačo. Ali je tudi to lahko razlog, da smo že vse predebeli in bolj bolehni, kakor zdravi ? Hvala Vam za vaše mnenje. Vas lepo pozdravlja Maruša iz Ljubljane

Ivan Maršič @ 2008-08-30 08:35:30

Spoštovana Maruša, povsem se strinjam z vami, da mora biti jesti pravica in ne dolžnost. Glavna zdravstvena težava tega stoletja je v razvitem svetu to, da je polovica ljudi predebelih. Potrošniška trgovina nas nenehno obvešča z novih jedeh. Starejši ljudje, ki so res bili večkrat lačni kakor siti, pa se prav trudijo, da bi mladi vedno imeli hrane v izobilju. Pozabili so na znano pravilo, da jemo za to, da živimo. Ne živimo pa za to, da bi jedli. Po mojem, bi že v vrtcih morali navajati otroke, da se hranijo le ob določenem času, z zdravo hrano in toliko, kolikor dejansko potrebujejo. Kar je odveč, pa telo nalaga v podkožje, obremenjuje telesne organe in odvečno težo nosijo mnogi še dolga leta. K jedi ni treba siliti , če smo le dovolj lačni in ne preveč izbirčni. Odveč je tudi bojazen starejših, če otrok kak obrok izpusti. Spominjam se, da smo med drugo vojno več dni jedli samo češnje, ki smo jih nabrali v gozdu. V partizanih so pripravljali hrano le enkrat dnevno. Kljub obilici hrane postajamo najbolj podhranjen in bolehen narod. Razmislimo o tem ! Vas pozdravlja Ivan Maršič