Ivan je bil mnenja, da največ škode naredimo (tudi biološko pridelanim živilom), če jih ocvremo, predolgo pečemo ali kuhamo.

Kar lahko jemo surovo (presno), kuhajmo samo toliko, da razkužimo. Če pa pripravljamo živila na segreti maščobi, ki doseže tudi do 300 stopinj, je bolje, da jih zavržemo kakor pa zaužijemo. Primer: iz ocvrtega mesa nastane težko prebavljiva zmes, ki zastruplja telo.

Da bo hrana tudi zdravilo, jo pripravimo tako:

~ Jedi za enolončnice dajemo v lonec postopoma glede na čas, ki je potreben za kuhanje. Ko se več ne kuha, dodajmo začimbe, solimo in zabelimo s hladnim oljem.

~ Meso pripravimo na običajen način. Kuhamo ga v kropu, največ pol ure in še vročega polijemo z marinado. Pripravimo jo iz različnih začimb, ki smo jih vajeni in jih imamo. Lahko zmešamo hladno olje, česen, kislo smetano, limono, lahko tudi vino, poper, ščepec soli ipd. Pripravljena naj bo tako, da se meso z njo prepoji. Tudi meso in ribe iz žara pripravimo z marinado.

~ Razne zrezke (kruhove ipd.) pripravimo na običajen način. Le cvreti jih ne damo na maščobo, ampak skuhamo v kropu. Ne bodo razpadli, kakor to mnogi mislijo.

~ Če si zaželimo jajce na oko, damo v ponev malo vode in ko zavre ubijemo jajce. Kmalu zakrkne kakor na masti. Damo ga na ogret krožnik, malo osolimo in po želji zabelimo s hladnim oljem.

~ Za moč in zdravje je Ivan od nekdaj priporočal kuhano žito, še posebej ekološko pšenico, oziroma, piro. Žito preberemo, operemo in ga damo zavreti v dvakrat toliko vode, kolikor je žita. Ne smemo soliti. Ko zavre, vso vsebino vlijemo v termo steklenico z širokim vratom, zapremo in čez noč se bo žito zmehčalo. Če nimamo take steklenice ali druge posode, ki dalj časa ohranja toploto, žito zvečer namočimo in naslednji dan skuhamo. Kuhano lahko porabimo za različne priloge. Iz njega naredimo tudi zdravo sladico. Kuhanemu žitu dodamo različno sadje, malo medu, kislo smetano in zmletih orehov. Sol niti ne bo potrebna.

Borut Zupančič