Od sredine osemdesetih let nas je dr. Franc Tihole, zdravnik – imunolog, razveseljeval s prispevki o kislem pudingu. Uvidel je (saj je imel tudi doktorski naziv iz imunologije), da si moramo sami krepiti obrambo pred mikrobi in virusi. Vedelo se je, da se bele krvničke krepijo, če je v črevesni sluznici dovolj mlečnokislinskih bakterij, ki jih poznamo po tem, da iz mleka naredijo jogurt. Na žalost pa antibiotiki, ki jih predpisujejo zdravniki, uničijo tudi te koristne bakterije.

Da bi po jemanju antibiotikov lahko hitreje obnovili črevesno floro, bi morali pojesti zelo veliko jogurta, vemo pa, da nam je (posebno mladim) že en lonček preveč. Dr. Tihole pa je odkril, da se s pomočjo kislega pudinga lahko poveča število koristnih bakterij za desetkrat. Pripravil je običajni puding kot podlago in ga, ohlajenega na 40 stopinj, cepil z jogurtom. Vsebino je vlil v steklene kozarčke in jih vstavil v inkubator, ki je ohranjal potrebno temperaturo. Tako je lahko potekalo spreminjanje mleka v jogurt (fermentacija). To je pomenilo, da je jogurtu za desetkrat povečal zdravilno moč biotikov. Enako bi se zgodilo, če bi jogurt cepili s probiotiki ali prebiotiki.

Dr. Tihole je bil naš prvi zdravnik – nutricionist, ki nam je dokazoval, da je mogoče z zdravo hrano ozdraveti in zdravje tudi ohranjati. Ivan je z njim sodeloval in dr. Tihole se je strinjal z njegovim predlogom, da je »kislemu pudingu« potrebno dodati še naravne encime, vitamine in minerale. Škrob iz pudinga je zamenjal z različnimi kosmiči.

Ivan je bil prepričan, da zdravja ljudi ne bomo okrepili s kemičnimi zdravili in vsemogočnimi medicinskimi aparaturami, ampak s povečano obrambno močjo vsakega posameznika. Čutil je, da je to pot do naravnega zdravila 21.stoletja.

Dr. Tihole je ugotovil naslednje: Uživanje kislega pudinga odpravlja slabokrvnost revmatikov, ki je ni mogoče opraviti z drugimi zdravili. Povečuje mišično moč, tudi opešano srčno mišico, in pri inkontinenci okrepi zapiralko mehurja. V osteoporozne kosti se spet nalaga kalcij in izrabljeni sklepni hrustanec se obnavlja. Kisli puding blaži bolečine, znižuje krvni pritisk ter zmanjšuje količino „slabega“ holesterola in sečne kisline. V zdravstveni rubriki Nedeljca, ki jo je urejal, je Tihole zapisal, da ima podatke o bolnikih z žolčnimi in ledvičnimi kamni, ki so se le-teh znebili po 6 tedenskem uživanju kislega pudinga.

Začetno navodilo za pripravo kislega pudinga je bilo naslednje. Potrebujemo 1 liter mleka, ki pa ne sme biti homogenizirano, 80 g jedilnega, oziroma, koruznega škroba, 1 dl svežega jogurta, najbolje tistega z označbo acidofilen, oziroma, probiotičen. V mleko stresemo škrob in dobro premešamo dokler ne zavre. Nato odstavimo, pokrijemo in pustimo, da se masa ohladi na 40 stopinj (če nimate termometra – puding je ohlajen toliko, da ga lahko že jemo). Vlijemo jogurt in dobro premešamo. Vsebino natočimo v primerne kozarčke, če imamo gospodinjski inkubator. Lahko pa posodo dobro toplotno zaščitimo, prekrijemo s polivinilasto vrečko, ovijemo s krpami in vse prekrijemo še z eno plastično vrečko, ki jo tudi zavežemo. Tako pustimo stati pri sobni temperaturi 24 ur. Prijetno skisani puding damo v hladilnik in si ga večkrat privoščimo, še posebej na tešče. Lahko ga tudi pogrejemo.

Po dogovoru z dr. Tiholetom pa je recept za Ivanov puding naslednji. Preberemo okoli 10 dg ovsenih ali drugih žitnih kosmičev in jih prevremo v malo vode. Dodamo jim pest prebranih rozin ali drugega sladkega narezanega suhega sadja. Zamešamo med kosmiče, zalijemo z mlekom in nato v mešanico, ohlajeno na 40 stopinj, zamešamo lonček acidofilnega jogurta. Preostali postopek je enak kakor pri prej omenjenem receptu. Če želimo lahek puding, ki bo bolj zdravilo kakor živilo, ga bomo naredili po prvem receptu in obratno, za bolj hranilen puding uporabimo drugi recept. Od tega je odvisno tudi, ali bomo vzeli posneto ali polnomastno mleko. Če bo namenjen otrokom, ga lahko malo sladkamo z rjavim nerafiniranim sladkorjem ali medom.

Zeliščarstvo Maršič