Ivan Maršič je vsakemu polagal na srce, da lahko in tudi zmore sam poskrbeti za svoje zdravje. Prepričan je bil da nam niti zdravniki, niti zdravilci, ne morejo podariti zdravja. Res je, da na nekatere stvari nimamo kaj dosti vpliva. To je na primer na zrak, ki ga vdihavamo, pa tudi na način pridelave hrane. Po drugi strani pa lahko veliko storimo pri sami izbiri živil in kar je najbolj pomembno – pri vsakdanji pripravi hrane.

Otresimo se zasvojenosti, v katero nas vodijo naše razvajene okušalne brbončice. Te si želijo sladkih, slanih in mastnih okusov. Če bi tudi želodec znal povedati kaj mu godi, bi se na naših krožnikih znašla hrana, ki krepi zdravje in vodi v dolgo življenje. Napačno pripravljena hrana je zanesljivo eden izmed razlogov sodobnih bolezni, nezadovoljstva in sovraštva.
Ivan Maršič se je vedno trudil razložiti kako pomembno je, da tudi vsak posameznik poskrbi za svoje zdravje. Po hudi bolezni, ko bi moral na tvegano operacijo, mu je notranji glas dal vedeti, da ima zdravnika v sebi in bo ozdravel, če mu bo le hotel prisluhniti. Ubogal je in minilo je petdeset let, brez da bi potreboval zdravniško pomoč. Storite nekaj za svoje zdravje tudi vi! Ivan je v pol stoletja dolgem obdobju spoznal, da če človek ne preuči samega sebe, dokler je zdrav, bo moral to storiti, ko bo zbolel. Bolezen je sredstvo za zaščito telesa in ne kapitulacija pred smrtjo.

Pri samozdravljenju se lahko s hrano in preizkušenimi oblikami ljudskega zdravilstva ozdravimo in trajno ohranimo zdravje. Ko je Ivan Maršič samozdravljenje omenil svojim predpostavljenim v policiji, kjer je bil takrat v službi, so ga poslali na opazovanje v umobolnico. Žalostno ampak resnično.

Dobra novica je, da se časi spreminjajo. Nekdanji minister za zdravje dr. Keber je ob svojem nastopu dejal prav to, kar je Ivan trdil vsa leta. Minister, sicer zdravnik, je takrat povedal, da medicina lahko poskrbi samo za eno petino našega zdravja, za štiri petine pa moramo poskrbeti sami. Žal pa večina ljudi ne razmišlja tako. Zdravje si kvarijo s tobakom in alkoholom, z nezdravo in preobilno hrano, kar vse vodi v bolezen. Po drugi strani pa pričakujejo, da jih bodo zdravniki oziroma zdravilci čudežno ozdravili. Tudi medicina nosi del krivde za mnenje, da lahko zdravstvo poskrbi za zdravje ljudi. Zakaj ne bi nekaj zase storili tudi sami?
Ivan Maršič je od nekdaj svaril z dejstvom, da zdravniki in farmacevti z najmodernejšo in drago tehniko iščejo nove bolezni in zdravila, da bi bolezni zatrli. Ob tem pa je bil trdno prepričan, da bi se morali zdravniki vprašali, ali ni morda bolezen samo svarilo telesa in duha na napačno ravnanje. Da niso potrebne obsežne in drage raziskave o povezanosti med boleznijo in nezdravo prehrano, dovolj bi bilo vprašati tiste, ki živijo brez zdravil in zdravniške pomoči, kako jim to uspeva.

Zeliščarstvo Maršič